Page 9 - Emiter_Promo_2016
P. 9

www.emiter.mk                                                                OMNIBUS

sformira pravata struja od bateriite vo trifazna naizmeni~na                 "pozajmi" privremeno ili trajno. Taka, ako slu~ajno vi go ukradat                1
[to potoa se regulira. Regulacijata na elektromotorot i na                   ovoj velosiped, koga toj ]e pomine pokraj drug pameten velosiped
motorot so vnatre[no sogoruvawe e vo paket i e isklu~itelno                  preku sistemot na "rodninata" ]e vi prati poraka i informacija
precizna, za [to se gri`i soodvetna elektronska upravuva~ka                  za lokacijata kade [to se nao\a vo toj moment za polesno da si
edinica.                                                                     go vratite.

     Pridobivkite od ovoj hibriden pogon se: namalena potro[u-                                                                         Kalina S. Andonova
va~ka na gorivo za 5-6% pri dolgi i te[ki re`imi na eksploa-
tacija na kamionot, a za 15-20% namalena potro[uva~ka na gorivo                          UNIVERZUMOT ]E ZAVR[I
pri lesni i sredni optovaruvawa, potoa, namalena emisija na CO2
i zadovoluvawe na idnite postrogi regulativi za emisija na CO2,                           KAKO PRAZEN PROSTOR?
~isto elektri~no po~etno zadvi`uvawe na kamionot, bez pri-
sustvo na golema bu~ava i enormna emisija na izduvni gasovi,                      Do 1998 god., kosmolozite pretpo~itaa model na univerzumot
isklu~itelno visok starten vrte`en moment (za ova zaslu`en e                 so retardaciska ekspanzija, t.e. ekspanzija koja[to permanentno
elektromotorot), mo`nost za dvi`ewe na kamionot vo podra~ja                  zabavuva pod dejstvo na gravitacijata na materijata sodr`ana vo
koi[to voobi~aeno se zabraneti za dvi`ewe na kamioni so                      nego. Me\utoa, vo 1998 god., kosmologijata do`ivea paradigma so
konvencionalen pogon, so ogled na zagaduvaweto (izduvni gasovi               otkritieto deka ekspanzijata na univerzumot ne e retardaciska,
i bu~ava), namaleno tro[ewe na sopira~kite, nema dopolnitelno                tuku akceleraciska, [to zna~i deka brzinata na ekspanzijata
odr`uvawe na elektromotorniot pogon (elektromotorot i inver-                 permanentno se zgolemuva. Za da go uskladat toa novo soznanie
torot). Mnogu zna~ajna e i poslednata pridobivka, a toa e deka               so standardniot model na univerzumot, vo modelot kosmolozite
ovoj pogon ima potencijal za dopolnitelna efikasnost so isko-
ristuvawe na otpadnata toplina od dizelskiot motor (od izduv-
nite gasovi i sistemot za ladewe) za proizvodstvo na elektri~na
energija. Pove]e za ova kako op[ta informacija vidi na http://
nextbigfuture.com/2010/04/waste-heat-recovery-for-ships-and-cars.html

                                                          Tome Skenderovski

               VANHAWKS VALOUR В–
     PAMETEN VELOSIPED NA IDNINATA

     Denes, koga cenite na gorivata se, od den na den, s# povisoki,
s# pove]e lu\e se svrtuvaat kon evtin i pozdrav na~in na prevoz.
Velosipedite otsekoga[ bile omileno prevozno sredstvo, no

osven upotrebenite tehni~ki napredni materijali, tie so godini               dodale parametar, vsu[nost odbojna kosmolo[ka konstanta,
ja imaat re~isi istata osnovna konstrukcija. Velosipedot Valour              nominiraj]i taka dodatna, 5-ta po red, prirodna sila, koja ja
e prviot pameten velosiped vo koj se primeneti sovremeni                     narekle temna energija.
tehnologii. Napraven e od jaglerodni vlakna (karbon fiber), te`i
samo 5 kg, a ~ini 910 dolari.                                                     No eve, vo najnovo vreme kosmologijata e soo~ena so potreba
                                                                             za u[te edna promena vo modelot na univerzumot za toj da se
     Ako sednete na ovoj pameten velosiped i pritoa go povrzete              usoglasi so najnovoto otkritie na edna grupa kosmolozi, od
na va[iot mobilen telefon, Valour ]e ve odnese na sakanata                   Univeritetot vo Portsmut, Velika Britanija, i od Rim, Italija.
destinacija upotrebuvaj]i go navigaciskiot sistem od va[iot                  Spored toa otkritie, temnata energija nema konstantna gole-
mobilen, a sekoga[ koga ]e treba da svrtite, ]e ve izvestuva                 mina, tuku taa permanentno se zgolemuva kako posledica od
preku sistemot od LED-diodi vgradeni vo gidanot. Pritoa go                   interakcija so temnata materija, koja poradi toa permanentno
bele`i celiot tek na vozeweto: kolku kilometri ste pominale,                 koli~inski se namaluva. Spored toa, kosmolo[kata konstanta ne
kolku kalorii ste potro[ile, kako i kolku vreme vi trebalo da                e nepromenliva golemina, kako [to toa dosega se smeta[e, duri
stasate na odredenata lokacija i drugo.                                      i pove]e od toa, taa ima razli~na golemina vo razli~ni regioni,
                                                                             vo zavisnost od gustinata na temnata materija vo niv.
     Velosipedot Valour postojano В“u~iВ” povrzuvaj]i se so drugi
pametni velosipedi sobiraj]i informacii od niv, pa taka mo`e                      Do ova soznanie grupata dojde so analiza na najnovite astro-
da vi ka`e deka na patot ima dupka, odron, voda... Isto taka, koga           nomski podatoci dobieni od pove]e astronomski opservacii, a
ja odbira rutata, ovoj pameten velosiped ve izvestuva i dali                 vo prv red gi koriste[e podatocite od kolekcijata t.n. SDSS
patekata e nagorna ili dali postoi druga pateka [to e mnogu                  (kratenka za Sloan Digital Sky Survey), vsu[nost zbirka fotomet-
pobezbedna, ili pointeresna, ili pokusa... Tie [to go dizajnirale            riski podatoci za stepenot na t.n. "crveno pomestuvawe" vo
mislele i na negovata bezbednost, vo slu~aj ako nekoj saka da go             svetlinskite spektari na pove]e od eden milion kosmi~ki
                                                                             objekti, poa\aj]i od najbliskite galaksii, pa s# do najdale~nite
                                                                             kosmi~ki objekti, kvazarite. Otkritieto grupata go objavila vo
                                                                             Physical Reviev Letters, spisanie na Zdru`enieto na amerikanskite
                                                                             fizi~ari.

                                                                                  Kakvi se posledicite od ova najnovo otkritie? Ako se znae
                                                                             deka temnata materija e "ramka" vo koja se vgradeni site glavni
                                                                             strukturi vo univerzumot, i ako koli~estvoto na temnata mate-
                                                                             rija permanentno se namaluva, posledicite ni gi objasnuva
                                                                             Dejvid Vands (David Wands), eden od istra`uva~ite vo timot, inaku
                                                                             profesor i direktor na Institutot za kosmologija vo Portsmut:
                                                                             "Ako temnata energija permanentno se zgolemuva, a temnata
                                                                             materija permanentno se namaluva, sudbata na univerzumot e toj
                                                                             da zavr[i kako golem prazen prostor (big empty) bez ni[to vo
                                                                             sebe)".

                                                                                                                                               Petar Lagudin

               Promotiven besplaten broj - juli 2016 g.                      9
   4   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14